Sašo Vrabič
Razmislek ob novih delih

V novih delih na papirju (ki bodo prestavljeni v Galeriji Y, v Ljubljani, od 2. februarja 2024 naprej) so portreti prerisani po motivih, ki jih je ustvarila umetna inteligenca. Gre za portrete skonstruiranih obrazov, ki v resnici ne obstajajo.

Umetnik ob razstavi fizično ne bo pristoten.

Motive ljudi, ki ne obstajajo, računalnik izbira naključno. Portreti so hipni, lahko so hitro minljivi, če zapremo program, spletno stran, ekran. Verjetnost, da računalnik generira enak obraz je skoraj ničelna. Slikarstvo ima to časovno prednost, da podobo za dlje časa ustavi in ponudi razmislek o času ter izbrani tematiki. 

_

Razmišljam o konceptu izbire neobstoječega, občutljivega materiala, pastela in smislu ohranjanja materialnih, naslikanih izdelkov. Tehnika mi ni blizu. Nisem se ji nikoli posvetil ali se z njo resno ukvarjal. Zanimivo mi je, da delam nekaj novega in tehniko, ki omogoča tudi dotik prstov s podlago papirja in pigmentom, torej neko večjo taktilnost med človeško roko in nosilcem. V delih želim pustiti neko surovost, dodajam neko nesterilnost, umazanost, človečnost. Pustim jih viseti na kljukicah v lepo urejeni galeriji, kjer so izpostavljena dotikom, nezaščitena in minljiva. Papir se guba po svoje, odvisno od količine vlage v prostoru. Hkrati eksperimentiram s topljenjem pigmentov z alkoholom in vodo v samem procesu.

Mehki pasteli, krede, so tudi na nek način zgovorni. Lahko nas nagovarjajo na vedno večjo naivnost in nesamostojnost ljudi zaradi uporabe tehnologij, spleta, druge narave, narave virtualne resničnosti. Všečnost podob pa poleg nagovarjanja na naivnosti, vprašanja dekorativnosti in iskanja nekakšne lepote, govorijo o neki ležernosti in prepuščanja toku življenja, o nekem družbenem konformizmu. V simbolni ideji počasnega in meditativnega prenosa podob na papir, ki jih je že pred tem s svojim algoritmom v hipu generiral računalnik, komentiram ljudski strah, nadomestitve stroja s človekom, ki je prisoten že od industrijske revolucije 19. stoletja naprej. V samem bistvu me zanima psihologija človeka, njegova iracionalna plat, v primerjavi in nasprotju z umetno inteligenco in računalniki ter neznane vloge človeškega delavca, ustvarjalca v prihodnosti.