Likovne podobe skozi prizmo
ekonomskih obzorij (pogovor)

 

1. Kako bi vi sami ubesedili svoje likovno ustvarjanje?
Svoja dela bi najbolje opisal kot nekakšne kronike, ilustracije dobe, v kateri nas obkrožajo naprave z ekrani in nas, kot nekakšni motilci časa, vznemirjajo. Pri portretih trenutkov obravnavam filozofske teme, kot sta odtujenosti in minljivosti. Pri delih, ki kot skupinsko delo nastajajo bolj spontano, predvsem z družino in drugimi kolegi, pa se sprašujem o drugih konceptu, demokraciji skupnega ustvarjanja in življenja na sploh, ne glede na tehniko in medij, ki ju uporabljam za svoje delo.

2. Umetnost in ekonomija, kako ju povezujete?
Moje svoje ustvarjanje je zelo ekonomično v smislu ustvarjalne pragmatičnosti. V svojem manjšem ateljeju ne delam večjih slik, kot jih premore prostor, svoj prosti čas pogosto uporabim tudi kot svoj delovni čas, produkcija pa je vseeno dokaj majhna. Skratka, vse to se mi zdi dokaj ekonomično. Morda sem po drugi strani včasih »ekološki«, ker ustvarjam dela minljive, efemerne narave ali takšna, ki ne zahtevajo prezahtevnega nosilca. A to je ustvarjanje, ki se mora izraziti, ker izhaja iz mene, čeprav je to včasih zelo neekonomično dejanje, predvsem če delam v glasbi, videu ali rišem minljive risbe, mandale z ogljem na stene galerij. Ustvarjanje doživljam kot igro. Sicer pa je umetnost to, da delaš kar želiš in kot to najbolje zmoreš. Rad imam, da gredo moja dela med ljudi, kar je včasih, vsaj zame, tudi umetnost.

3. Kako vidite prihodnost lastnega ustvarjanja in prihodnost likovne umetnosti?
Pri sebi vidim še veliko prostora za napredek. S pomočjo galerije, ki me zastopa že vrsto let, si še v prihodnje želim živeti od lastnega ustvarjanja. Seveda pa so za to potrebni tudi buden in odprt gledalec, ljubitelj umetnosti, kupec likovnih del, ter kajpak zanimive ideje in dobra dela. Moja največja želja tako za prihodnost lastne ustvarjalnosti kot za prihodnost likovne umetnosti na splošno pa je, da bi preko umetniškega dela inspiriral(a) in motiviral(a) čim več ljudi.

 

odlomek iz:
Slavica Zrakič (ur.), Sašo Vrabič, Likovne podobe skozi prizmo ekonomskih obzorij, str. 88-91, Ekonomska obzorja likovnih podob: 30 let galerijske dejavnosti na EF, Ekonomska fakulteta/ Univerza v Ljubljani, 2021

(Pogovor je nastal decembra 2019)