Božidar Zrinski
Hot snaps

Premišljeno izbrani filmski prizori, fotografije raznih javnih in zasebnih dogodkov so pogosto izhodišče Vrabičevega umetniškega ustvarjanja, ki ga je moral prilagoditi hitrosti in hipnosti svojega vsakdana. Snap fotografija (eksperimentalno, hitro in naključno snemanje) je postala zanj idealen način umetniškega izražanja, v katerem lahko  »posname« naključije in »shrani«  prisotnost svoje ideje na raznih lokacijah in dogodkih.

Leta 2000 je ustvaril serijo dvajsetih snap fotografij z naslovom Snap!20. Eno fotografijo iz serije je uporabil za billboard projekt Veliko pričakovanje (2002), ki je na zanimiv, a povsem naključen način povezan s filmom Hot Shots 2 (Napihnjenci 2), saj glavni junak filma Topper Harley v enem od prizorov bere knjigo Veliko pričakovanje. Film Hot Shots 2 je komedija, ki iz prizora v prizor preizkuša gledalčev spomin. Glavnega junaka spoznavamo skozi absurdne slikovne in tekstovne komentarje filmskih uspešnic, političnih dogodkov in vojaških akcij, ter skozi »spominske« prizore iz njegovega zasebnega življenja. Načelo absurdne združitve naključnega fotografskega motiva in teksta velja tudi za Vrabičevo serijo fotografij Snap!20, s katerimi raziskuje razne javne in zasebne dogodke. Pri fotografiranju ga premamijo naključne simbioze arhitekturnih detajlov in vremenskih pogojev, navidezne časovne stiske pri snemanju, intimni dogodki ter lepote narave. Vsaki snap fotografiji doda še kratek tekst – imenujemo ga lahko spominski ali tekstovni snap, ki komentira vsebino fotografije, a hkrati stoji tudi kot samostojna izjava brez odnosa do ujetega motiva. Vrabičeve snap fotografije predstavljajo sledi ali spomine na preteklost – spomine, ki so pred gledalca postavljeni v sosledju premišljenih naključij. 

besedilo iz kataloga Tukaj in zdaj, U3, Moderna galerija, 2003, str. 50.

_______

“…Kustosinja letošnjega, 4. trienala sodobne slovenske umetnosti je Christine Van Assche, glavna kustosinja na oddelku za nove medije v Musée national d’art moderne v Centru Georges Pompidou v Parizu. Naslov razstave je Tukaj in tam, po vsebini pa je osredotočena na koncept današnjega muzeja, ki je v zadnjih petdesetih letih doživel velikanske spremembe.

»V štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja je bil muzej zasnovan kot svetišče, ki hrani in varuje umetniška dela ter jih skupaj z umetniki izolira pred zunanjim svetom. V zadnjih desetih letih pa so se ekonomske razmere muzejev spremenile in prisiljeni so bili iskati nove vire financiranja, kar je za seboj potegnilo tudi določene spremembe v njihovih usmeritvah. V svoje programe so začeli vse bolj vključevati muzejske trgovine, restavracije, organizirane pedagoške in turistične oglede. Tudi nove arhitekturne rešitve temeljijo na novih muzejskih konceptih in upoštevajo tako kontekst kot urbano okolico. Stavbe so postale transparentne in so na široko odprle vrata.

Podobno so tudi umetniki začeli iskati nove načine komuniciranja z gledalci, zato so se umetniška dela – v skladu s tem novim konceptom – začela pojavljati v prostorih izven muzeja, na ulicah, na televiziji, na internetu, pa tudi v šolah in na univerzah.
Iz dobrih, včasih pa tudi negativnih vzrokov, je koncept muzeja, šestdeset let po pisanju Walterja Benjamina, postal del mesta samega.« (Christine Van Assche)

Razstava Tukaj in tam bo predstavila izbor del, ki odražajo spreminjajoči se koncept muzeja. Poleg del, razstavljenih v Moderni galeriji Ljubljana, bodo tako fotografije Saša Vrabiča na svetlobnih panojih in jumbo plakatih na mestnih ulicah…”

odlomek iz objave za javnost, U3, Moderna galerija Ljubljana, 2003.