Tetris

20. 12. 2004–13. 3. 2005
(premiera) 7 grehov: Ljubljana-Moskva, Moderna galerija, Ljubljana
Kustosi: Zdenka Badovinac, Igor Zabel, Viktor Misiano

Petja Grafenauer
Tetris

Grešna uporaba predlog iz sveta medijev se v delu Saše Vrabiča prepleta s podobami in zvoki iz privatnega sveta. Računalnik, ki mu danes ni več moč ubežati, je dodobra zaznamoval način življenja, dela in razmišljanja Vrabičeve generacije.

Tetris, verjetno najbolj znana in popularna računalniška igra, je nastal v Rusiji. Leta 1985 so ga na Sovjetski akademiji znanosti razvili Aleksej Pajitnov, Dimitrij Pavlovski in Vadim Gerasimov. V igro kapitala je Tetris lahko vstopil šele tako, da se je splazil skozi špranjo v železni zavesi in uspel na zahodnem tržišču. A uspeh igre je zahteval svoj davek. Tetris, ki je nastal iz ljubezni do računalniškega programiranja, je zaradi hlastanja za kapitalom povzročal razdore med svojimi stvaritelji. Medtem pa je osvajal domove sveta. Tetris je torej igra, ki združuje in razdvaja. Njen nastanek in prodor na tržišče sta idealni prikaz za stereotip o idealističnem delu vzhoda, ki ga zahodno kapitalistično tržišče pograbi, z njim služi in ga distribuira.

Tetris še danes igrajo vsi, ne glede na to, ali prihajajo z vzhoda ali zahoda. Levo in desno krilo triptiha kažeta univerzalnost igre, v kateri se na podoben način uživa v vseh tistih delih sveta, ki so zaznamovani s tehnologijo. Tetris je igra, v kateri lahko uživa skupina, na drugi strani pa povzroča odtujenost in umik v drug svet. Osrednje barvno polje v Vrabičevem triptihu prevzame računalniška igra. Glasbo, ki jo pred triptihom sproži gledalčeva prisotnost, je Vrabič poustvaril po melodiji, ki spremlja Tetris. Ta priredba ruske narodne pesmi pomaga, da se še lažje preselimo v svet Tetrisa in premislimo: »Smo še vedno tisti, ki vladamo računalniku in tehnologiji ali pa sta nas pogoltnila in zdaj vladata nam?«

_______

odlomek iz: Petja Grafenauer, Sašo Vrabič (Tetris), str. 191, Zdenka Badovinac, Igor Zabel, Viktor Misiano, 7 grehov / 7 Sins, Ljubljana – Moskva, Arteast razstava, Moderna galerija, Ljubljana, 2008.